Prvi znak slabšega sluha pogosto ni to, da ne slišimo dovolj glasno. Veliko ljudi še vedno brez težav spremlja televizijo ali pogovor ena na ena, nato pa v gostilni, na družinskem kosilu ali v polni pisarni nenadoma ugotovi, da slišijo glasove, besed pa ne razumejo.
To je lahko zelo frustrirajoče. Človek začne prositi druge, naj ponovijo, a pri tem pogosto misli, da ljudje samo nerazločno govorijo. Še prej opazijo svojci: televizija je glasnejša kot prej, telefonski pogovori so napornejši, v skupini pa se oseba raje umakne, ker ji sledenje pogovoru pobere preveč energije.
Prav težje razumevanje govora v hrupnem okolju, pogosto prositi za ponovitev in večja glasnost televizije so med značilnimi znaki izgube sluha.
Ne gre samo za glasnost
Sluh ni le sposobnost zaznati zvok. Možgani morajo iz množice zvokov izločiti govor sodelavca, prijateljice ali natakarja, medtem ko v ozadju igra glasba in govorijo drugi ljudje. Ko se sluh postopoma spremeni, je to ločevanje bistveno težje.
Starostna izguba sluha se razvija počasi in praviloma prizadene obe ušesi. Velik vpliv ima tudi dolgotrajna izpostavljenost hrupu — delo v glasnem okolju, koncerti, stroji ali slušalke pri previsoki glasnosti. Ameriški Nacionalni inštitut za gluhost in druge komunikacijske motnje opozarja, da se okvara zaradi hrupa pogosto razvija postopoma, zato jo človek sprva sploh ne opazi. Med prvimi znaki so lahko pridušeni zvoki in težave pri razumevanju govora.
Če zvoke slišite, besede pa v hrupu razpadajo, težava ni nujno v tem, da drugi govorijo pretiho. Lahko je čas za pregled sluha.
Težave z razumevanjem ne pomenijo samodejno trajne starostne izgube sluha. Včasih je razlog precej bolj preprost, denimo čep iz ušesnega masla, vnetje ali druga motnja, ki jo je mogoče zdraviti. Prav zato samodiagnoza ni koristna.
Utrujenost po pogovoru je lahko pomemben namig
Veliko ljudi se ne pritoži nad sluhom, ampak nad tem, da jih druženje izčrpa. Če mora človek ves čas napenjati pozornost, brati z ustnic in sestavljati izpuščene dele stavkov, je to naporno. Zato se lahko začne izogibati večjim družbam, kar ni le nerodnost, ampak vpliva na odnose in kakovost življenja.
Pri starostnih spremembah sluha je pravočasen pregled smiseln tudi zato, ker lahko strokovnjak predlaga ustrezno rešitev — od odstranitve ušesnega masla in zdravljenja vnetja do slušnega aparata ali drugih pripomočkov. NIDCD poudarja, da raziskave podpirajo uporabo slušnih aparatov pri ohranjanju sposobnosti možganov za obdelavo zvoka.
Posebej pomembno je, da ne čakamo, če se sluh nenadoma poslabša, če je prizadeto le eno uho, če se pojavijo huda omotica, bolečina, izcedek iz ušesa ali nenaden močan šum. Takšne spremembe niso nekaj, kar bi bilo pametno spremljati doma.
Za vsakdanjo zaščito pa velja precej preprosto pravilo: kadar morate v hrupu povzdigovati glas, da bi se slišali, je okolje verjetno preglasno za dolgotrajno izpostavljenost. Odmik od vira zvoka, premor in zaščita sluha so majhni ukrepi, ki jih je veliko lažje narediti zdaj kot nadomeščati pozneje.
