Krajši dnevi, manj svetlobe, vrnitev v urnike in konec poletne sproščenosti lahko septembra prinesejo manj energije, več razdražljivosti in občutek, da se je težje spraviti v pogon. Pri večini gre za prehoden odziv na spremembo ritma. Če pa se slaba volja stopnjuje, vztraja in začne posegati v vsakdan, je ne gre odpisati kot običajno jesensko fazo.
Jeseni se marsikaj spremeni naenkrat. Jutra so temnejša, dnevi so polni obveznosti, več časa preživimo v zaprtih prostorih, poletni tempo pa se nenadoma zamenja za zahteve v službi, šoli in doma. Telo se prilagaja, toda prilagoditev ni pri vseh enako hitra.
Pri nekaterih se ob podobnem času vsako leto pojavijo izrazitejše težave z razpoloženjem. Sezonska razpoloženjska motnja je oblika depresije, pri kateri se simptomi ponavljajo v določenem delu leta, najpogosteje jeseni in pozimi. NIMH navaja, da se simptomi pri zimskem vzorcu navadno začnejo pozno jeseni ali pozimi, nato pa se spomladi in poleti umirijo.
Ne gre samo za to, da smo manj navdušeni
Običajna jesenska utrujenost lahko pomeni, da je človek nekaj dni manj zbran, da bi zjutraj raje ostal v postelji in da potrebuje več časa za ponovni ritem. Vendar še vedno opravlja delo, skrbi zase in ima trenutke, ki ga veselijo.
Znak za večjo pozornost je, kadar se razpoloženje več tednov ne premakne nikamor. Ko človeka ne veselijo niti stvari, ki so ga prej, ko se umika ljudem, izgublja zbranost, izrazito drugače spi ali je, se počuti brezupno oziroma težko opravlja običajne naloge, to ni več nekaj, kar bi moral “preboleti”.
Pri sezonski depresiji se lahko pojavijo utrujenost, povečana potreba po spanju, večja želja po ogljikovih hidratih, spremembe telesne teže, umik iz družbe in težave s koncentracijo.
Jeseni ni treba biti vsak dan poln energije. Ni pa treba sam nositi občutka, da je vsak dan enako težak.
Kaj lahko naredimo prej, preden se stiska poglobi
Za razpoloženje ni čudežnega jutranjega rituala, lahko pa pomagajo precej običajne stvari: reden čas vstajanja, izpostavljenost dnevni svetlobi v prvem delu dneva, gibanje in stik z ljudmi. Pri tem ni nujno, da človek začne intenzivno vadbo — tudi sprehod ob dnevni svetlobi je lahko dober začetek.
Pomembno je, da ne poskušamo vsega rešiti z več kave, poznejšim spanjem ob serijah ali popolnim umikom med vikendom. To lahko kratkoročno prinese olajšanje, dolgoročno pa še bolj razbije ritem spanja. Če stres telo že dlje časa opozarja na preobremenitev, se lahko pokaže tudi fizično — o tem smo pisali v članku Ko stres postane fizičen.
NIJZ opozarja, da ljudje zaradi depresije, tesnobe ali odziva na hud stres pogosto poiščejo pomoč pri osebnem zdravniku. Več o tem navajajo v prispevku Depresija lahko prizadene vsakega izmed nas.
Če slaba volja vztraja, se poslabšuje ali vpliva na delo, odnose in skrb zase, je smiseln pogovor z osebnim zdravnikom, psihologom ali drugim strokovnjakom za duševno zdravje. Ob mislih na samopoškodovanje ali samomor pa je treba pomoč poiskati takoj — pri nujni medicinski pomoči oziroma prek številke 112.
