Včasih težava ni v tem, da bi morali zvečer prej v posteljo ali si privoščiti še eno kavo. Če se izčrpanost vleče tedne, se težko zberete, vas delo pušča ravnodušne ali razdražene in imate občutek, da nič več ne zmorete dovolj dobro, je to lahko znak, da ste preobremenjeni dlje, kot si želite priznati.
Na spletu se za takšno stanje pojavlja izraz “brain burnout”, vendar ne gre za medicinsko diagnozo. Svetovna zdravstvena organizacija izgorelost opredeljuje kot pojav, povezan z delom, ki nastane zaradi kroničnega stresa na delovnem mestu, s katerim posameznik ni uspešno opravil. Pomembno je tudi, da vsaka utrujenost še ni izgorelost.
Ko počitek ne zadostuje več
Običajna utrujenost ima navadno jasen vzrok in popusti po spanju, prostem dnevu ali nekoliko mirnejšem obdobju. Pri dolgotrajni preobremenjenosti pa se lahko zdi, da se energija ne vrne niti po vikendu ali dopustu.
WHO med ključnimi znaki izgorelosti navaja občutek izčrpanosti, večjo miselno oddaljenost od dela oziroma negativnost in cinizem do dela ter občutek zmanjšane poklicne učinkovitosti.
V vsakdanjem življenju se to lahko pokaže tako, da se težje lotite še preprostih nalog, dlje časa zrete v ekran, hitreje izgubite potrpljenje ali se izogibate ljudem in obveznostim. Nekateri govorijo o “megli v glavi”: misli so počasnejše, odločanje je napornejše, drobne napake pa vas prizadenejo bolj, kot bi vas sicer.
Zakaj samo en prost dan pogosto ni rešitev
Kadar je tempo že dolgo previsok, en miren vikend ne spremeni okoliščin, ki so izčrpanost povzročile. Težava ni nujno v pomanjkanju volje, temveč v kombinaciji preveč nalog, nejasnih pričakovanj, stalne dosegljivosti in občutka, da si počitka ne smete privoščiti.
Prvi korak je zato iskren pogled na to, kaj vas najbolj obremenjuje. Je to količina dela, nepredvidljiv urnik, konflikti, odgovornost brez vpliva na odločitve ali dejstvo, da se delo ne konča niti doma?
Pomaga, če vsaj za nekaj časa zmanjšate vse, kar ni nujno: odpovejte dodatne obveznosti, določite uro, po kateri ne preverjate službenih sporočil, in si med delom vzemite kratke, resnične odmore brez telefona. Pomemben je tudi reden spanec, vendar ga ne gre razumeti kot čudežno rešitev za dolgotrajen pritisk.
Kdaj je čas za pogovor s strokovnjakom
Če se občutki izčrpanosti ne umirijo, če so prisotni tesnoba, nespečnost, brezvoljnost ali občutek, da vas nič več ne veseli, se je smiselno pogovoriti z osebnim zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje. Podobni znaki imajo lahko tudi druge vzroke, zato samodiagnoza ni prava pot.
Počitek ni razkošje in ni znak šibkosti. Pogosto je prvi nujni ukrep, preden telo in glava začneta opozarjati še glasneje.
