Kratek počitek sredi dneva lahko izboljša budnost, zbranost in razpoloženje, vendar ni vseeno, kdaj in kako dolgo zadremamo. Pozni popoldanski dremež zmanjša potrebo po spanju prav v času, ko bi se ta morala pred večerom stopnjevati, zato lahko oteži uspavanje in povzroči bolj razdrobljen nočni spanec.
Človeški spanec uravnavata dva tesno povezana procesa. Prvi je notranja oziroma cirkadiana ura, ki telesu približno določa obdobja budnosti in zaspanosti. Drugi je tako imenovani spalni pritisk, ki se povečuje z vsako uro budnosti in se med spanjem zmanjšuje.
Ko pozno popoldne zaspimo, del tega pritiska predčasno sprostimo. Zvečer smo zato lahko manj zaspani, čeprav smo se nameravali odpraviti v posteljo ob običajni uri. Posledice so lahko daljše uspavanje, prebujanje ponoči in občutek, da spanec ni bil dovolj globok.
Ameriški Nacionalni inštitut za srce, pljuča in kri (NHLBI) pojasnjuje, da naš vzorec spanja nastaja prav v medsebojnem delovanju notranje biološke ure in potrebe po spanju, ki se kopiči med budnostjo.
Najprimernejši čas je zgodaj popoldne
Pri večini ljudi se v zgodnjem popoldnevu naravno nekoliko zmanjša budnost. To ni nujno le posledica obilnega kosila, temveč tudi običajnega dnevnega nihanja telesnega ritma. Na Portal24.si smo že pojasnili, zakaj se nam po kosilu pogosto začne dremati.
Če dremež potrebujemo, je zanj praviloma najprimernejši čas zgodaj popoldne, približno med 12. in 15. uro. Dremanje po 16. uri je za človeka, ki zvečer hodi spat ob običajnem času, že dovolj pozno, da lahko poseže v nočni počitek.
Priporočilo seveda ni popolnoma enako za vse. Ljudje, ki delajo ponoči, imajo zelo pozen urnik ali morajo nadomestiti izrazito pomanjkanje spanja, potrebujejo drugačen načrt počitka.
Dovolj je od 20 do 30 minut
Mayo Clinic zdravim odraslim priporoča dremež, dolg približno 20 do 30 minut, in opozarja, da lahko spanje po 15. uri oteži kakovosten nočni počitek.
Pri kratkem dremežu zaspimo, vendar je manj možnosti, da se pogreznemo v globlje faze spanja. Če se zbudimo iz globokega spanca, lahko nastopi spalna inercija – občutek omotičnosti, zmedenosti in počasnega razmišljanja, ki lahko traja še nekaj časa po prebujanju.
Daljši dremež je lahko smiseln pri izmenskem delu, okrevanju po izrazitem pomanjkanju spanja ali v drugih posebnih okoliščinah, ni pa dobra vsakodnevna rešitev za premalo nočnega počitka.
Na Portal24.si smo pisali tudi o tako imenovanem “coffee napu”, pri katerem človek kavo spije tik pred kratkim dremežem. Takšna možnost ni primerna za ljudi, ki so občutljivi na kofein ali imajo težave z uspavanjem.
Kdaj zaspanost ni več običajna?
Občasna potreba po dremežu ni razlog za skrb, zlasti po slabo prespani noči. Pozorni pa moramo biti, če:
- moramo zaspati skoraj vsak dan,
- zadremamo nenamerno,
- smo izčrpani kljub sedmim do devetim uram nočnega spanja,
- glasno smrčimo ali se ponoči zbujamo z občutkom pomanjkanja zraka,
- nas zaspanost ovira pri delu ali vožnji.
Vztrajna dnevna zaspanost je lahko povezana z razdrobljenim spanjem, zdravili, izmenskim delom ali zdravstvenimi težavami. Med možnimi vzroki je tudi spalna apneja, o katere zgodnjih znakih smo na Portal24.si že podrobneje pisali.
Dremež torej ni slaba navada sam po sebi. Največ koristi ima, kadar je kratek, načrtovan in dovolj zgodaj, da nam ne odvzame zaspanosti, ki jo potrebujemo zvečer.
