Vodna kreša je bila nekoč precej pogostejši del domače prehrane, danes pa jo na krožnikih srečujemo le redko. Nežna zelena rastlina z rahlo pikantnim okusom vsebuje veliko pomembnih vitaminov in rastlinskih spojin, zato lahko z njo na preprost način obogatimo solate, juhe, sendviče in številne druge jedi.
Vodna kreša, ki jo ponekod poznajo tudi kot potočarko, raste v bližini čiste tekoče vode. Spada v družino križnic, kamor uvrščamo tudi brokoli, zelje, cvetačo, ohrovt in rukolo. Čeprav je na videz precej skromna, ima zanimivo prehransko sestavo in zelo malo kalorij.
Najbolj izstopa po vitaminu K
Vodna kreša je še posebej bogata z vitaminom K, ki je pomemben za normalno strjevanje krvi in ohranjanje zdravih kosti. Vsebuje tudi vitamin C, betakaroten, iz katerega telo tvori vitamin A, ter manjše količine kalcija, kalija, folatov in železa.
Vitamin C ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, obenem pa izboljša izkoristek železa iz rastlinske hrane. Vodno krešo je zato smiselno kombinirati s stročnicami, semeni, oreščki in polnozrnatimi žiti.
Kot druge križnice vsebuje tudi glukozinolate, naravne rastlinske spojine, ki so predmet številnih raziskav zaradi svojih antioksidativnih lastnosti. Redno vključevanje različnih vrst zelenjave v prehrano je povezano tudi z boljšim zdravjem srca in ožilja.
Iz priloge lahko nastane celoten obrok
Zaradi svežega in nekoliko ostrega okusa se vodna kreša dobro poda k jajcem, krompirju, avokadu, ribam in različnim sirom. Uporabimo jo lahko kot osnovo solate ali pa jo primešamo drugi listnati zelenjavi.
Če ji dodamo čičeriko, fižol, lečo, tofu ali jajca, dobimo precej bolj nasiten obrok. Več koristnih nasvetov za sestavljanje brezmesnih obrokov lahko najdete v našem prispevku Kako si lahko vegetarijanci zagotovijo zadosten vnos beljakovin.
Vodna kreša je primerna tudi za:
- sendviče in tortilje,
- omlete in umešana jajca,
- kremne zelenjavne juhe,
- testenine in rižote,
- domači pesto,
- zelene smutije.
Če jo dodajamo toplim jedem, je najbolje, da to storimo tik pred koncem kuhanja. Tako ohrani več svežine, značilen okus in prijetno zeleno barvo.
Pri nabiranju v naravi je potrebna previdnost
Vodna kreša lahko raste tudi v naravi, vendar je ne smemo nabirati ob vodi, za katero ne vemo, ali je čista. Rastlina je lahko izpostavljena onesnaženju in različnim mikroorganizmom, zato je najvarneje izbrati vodno krešo iz preverjene pridelave ter jo pred uporabo temeljito oprati.
Pozorni morajo biti tudi ljudje, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, saj vodna kreša vsebuje veliko vitamina K. O večjih spremembah prehrane naj se posvetujejo z zdravnikom.
Vodna kreša ni čudežno živilo, je pa hranljiv, okusen in vsestranski dodatek vsakdanjemu jedilniku. Že manjša pest svežih listov lahko običajni solati ali sendviču doda več barve, svežine in hranil.
