Masaža ni nujno boleča, ni namenjena samo športnikom in med njo nam ni treba molčati. Prav tako ne obstaja ena vrsta masaže, ki bi ustrezala vsem. Preverite, katere trditve o masaži ne držijo.
Masaža je ena najstarejših oblik sprostitve in obravnave telesa, kljub temu jo še vedno spremljajo številna napačna prepričanja. Nekateri menijo, da je učinkovita samo takrat, ko boli, drugi jo povezujejo izključno s športniki ali dragimi wellness počitnicami.
Zaradi takšnih predstav se marsikdo za masažo ne odloči, čeprav bi mu prijal trenutek miru in sprostitve. Nekateri se je celo nekoliko bojijo, ker ne vedo, kaj se od njih pričakuje in koliko nadzora imajo med obravnavo.
Dobra masaža se vedno prilagaja posamezniku – njegovemu počutju, željam, občutljivosti in namenu obiska.
Bolečina ni merilo kakovosti
1. zmota: Masaža mora boleti, da bi bila učinkovita
To je verjetno najbolj razširjeno napačno prepričanje. Masaža je lahko intenzivna in pritisk na napete predele je lahko nekoliko občutljiv, ne bi pa smeli občutiti ostre, pekoče ali elektrizirajoče bolečine.
Če med masažo zadržujemo dih, stiskamo čeljust ali nezavedno napenjamo mišice, je pritisk najverjetneje premočan. Telo se takrat ne sprošča, temveč se pred neprijetnim občutkom brani.
Bolečine med masažo ni treba tiho prenašati. Terapevta lahko kadar koli prosimo, naj pritisk zmanjša ali se določenemu predelu izogne.
2. zmota: Močnejši pritisk je vedno boljši
Nežnejša masaža ni manj kakovostna od intenzivnejše. Pravi pritisk je odvisen od namena obiska in trenutnega počutja. Če potrebujemo predvsem umiritev, nam bo morda bolj ustrezala počasna sprostitvena masaža. Po večjih telesnih obremenitvah si lahko zaželimo bolj usmerjeno obravnavo.
Prag občutljivosti se razlikuje od človeka do človeka in se lahko spreminja tudi glede na utrujenost, stres ali nedavno telesno dejavnost. Najboljša intenzivnost je tista, ob kateri se lahko sprostimo in normalno dihamo.
Masaža ni rezervirana za športnike
3. zmota: Masažo potrebujejo samo športniki
Športniki jo pogosto vključujejo v svoj režim, a masaža ni namenjena samo njim. Za obisk se odločajo tudi ljudje, ki večino dneva sedijo, opravljajo stoječe delo, veliko vozijo ali si preprosto želijo uro brez telefona in vsakodnevnih obveznosti.
Napet vrat zaradi računalnika, utrujene noge po delovni izmeni in občutek togosti po dolgi vožnji niso športne težave. Masaža je lahko namenjena sprostitvi, ne da bi morali imeti poseben razlog ali trenirati za maraton.
4. zmota: Vse masaže so si podobne
Sprostitvena, klasična in športna masaža se lahko precej razlikujejo po namenu, tempu in intenzivnosti. Obstajajo tudi obravnave, ki več pozornosti namenjajo posameznim predelom, denimo hrbtu, stopalom ali nogam.
Prav zato je pomemben pogovor pred začetkom. Terapevtu povejmo, kaj od masaže pričakujemo, kateri deli telesa so bolj občutljivi in kje čutimo največ napetosti. Na podlagi tega lahko prilagodi potek obravnave.
Masaža celega telesa prav tako ni vedno nujna. Če imamo na voljo manj časa ali nas moti predvsem napetost v ramenih, se lahko obravnava osredotoči na izbrani predel.
Med masažo vi postavljate meje
5. zmota: Med masažo se ne sme govoriti
Nekateri si med masažo želijo popolne tišine, drugi se lažje sprostijo ob kratkem pogovoru. Obe možnosti sta povsem sprejemljivi.
Terapevt lahko na začetku preveri, ali je pritisk primeren in ali nam položaj ustreza. Pozneje se lahko odločimo za tišino, pogovor ali le občasno komunikacijo. Ni pravil, koliko moramo govoriti.
Če občutimo bolečino, nas zebe, nam je prevroče ali nam je položaj neprijeten, to povejmo. Sporočanje svojih želja ne moti masaže, temveč pomaga ustvariti boljšo izkušnjo.
6. zmota: Pri masaži se moramo popolnoma sleči
Koliko oblačil odstranimo, je odvisno od vrste masaže in našega počutja. Pri nekaterih tehnikah ostanemo oblečeni, pri drugih se odkrije samo predel, ki ga terapevt trenutno masira. Preostali del telesa je praviloma pokrit.
Vedno lahko povemo, če želimo obdržati določen kos oblačila ali če ne želimo masaže posameznega predela. Profesionalna obravnava mora spoštovati zasebnost in osebne meje.
Nikoli nam ni treba pristati na nekaj, zaradi česar se počutimo neprijetno.
Za sprostitev ne potrebujemo posebnega razloga
7. zmota: Masaža je razkošje za posebne priložnosti
Masaža je lahko lepo darilo za rojstni dan ali del wellness oddiha, ni pa nujno omejena na praznovanja. Nekateri jo vključijo v redno skrb zase, drugi jo obiščejo po posebno napornem tednu ali takrat, ko si želijo nekaj časa brez obveznosti.
To ne pomeni, da mora postati tedenska rutina. Nekomu ustreza masaža enkrat na mesec, drugemu nekajkrat na leto. Univerzalnega urnika ni, saj se potrebe in možnosti razlikujejo.
Masaža prav tako ni čudežna rešitev za vsako bolečino in ne nadomešča zdravniške ali fizioterapevtske obravnave. Ob močnejših, dolgotrajnih ali nepojasnjenih težavah je treba najprej ugotoviti njihov vzrok.
Masaža je lahko predvsem zavesten premor – čas, ko se ustavimo, prisluhnemo telesu in si dovolimo, da nam eno uro ni treba početi ničesar drugega. Za takšen oddih pa ne potrebujemo posebne priložnosti.
